Neki dogodek, ki se je zgodil že pred časom, mi je dal misliti … Zanimivo je, kako imajo ljudje čas, da se hitro odzovejo, ko jim pošlješ zasebno sporočilo preko Facebooka. Včasih odgovor »prileti« še isto minuto, ko si poslal sporočilo. Toda, ko to isto osebo srečaš v živo, nekako »ni časa«, da bi se malo ustavila, pogovorila ali pa morda šla s teboj na čaj ali kavo in se tako bolje spoznala. Ni časa za pristen osebni medčloveški stik iz oči v oči. In tega je v zadnjem času vse več. Hitimo skozi življenje in bolj, ko smo »povezani« preko družabnih omrežij, bolj smo med seboj ločeni.
Facebook »zidovi« so postali filtri za sproščanje frustracij in ne samo to – so ljudje, ki na Facebooku objavijo vsak svoj korak, izlet ali dejavnost. Po domače povedano, objavijo vsak svoj »prdec«. »Selfiji« so postali kult in ljudje se slikajo na vseh mogočih in nemogočih mestih. Bodoče mamice s ponosom objavljajo fotke svojih trebuščkov in sprašujejo ali še veste koliko dni je do konca, potem ko se otročki rodijo pa je seveda potrebno »as soon as possible« objaviti fotko novorojenca ali novorojenke na FB-ju. Naj svet ve, kdo je pogledal na svet.
Res bi bil čas, da manj hitimo skozi življenje in se znamo za trenutek ustaviti in biti prisotni tukaj in zdaj – brez različnih digitalnih motilcev ter da gremo v naravo brez svojega “pametnega” telefona.
Ko bereš tale članek tudi malo razmisli o svojem družabnem življenju in morda bi bil čas, da se večkrat dobiš s kom na kavi in se z njim v živo pogovoriš, namesto za čvekaš preko klepetalnice in všečkaš njegove objave po Facebooku. Gary Turk je o tej problematiki družabnih omrežji objavil tudi zanimiv in poučen video, katerega si lahko pogledaš spodaj.
P.S. In koga boš ti danes povabil na kavo? 🙂
