Ljudje smo socialna bitja in za svoj obstoj rabimo dotik, objem in nasmeh. Ne bom pretiraval, če rečem, da smo v visoko tehnološkem času, ko smo sicer virtualno bolj povezani, kot smo bili kdajkoli, dejansko čustveno podhranjeni ter lačni objemov in dotikov. Pristnega človekovega objema in dotika ne more nadomestiti nobena, še tako vrhunska in izpopolnjena tehnologija.
Zgodbo o študiji otrok v sirotišnici, znanega ameriškega psihologa H. M. Skleela, sem prvič zasledil pred več kot osemnajstimi leti v knjigi Ljubimo, živimo in se učimo, katere avtor je Leo Buscaglia. Ta zgodba (najdeš jo tukaj) mi vedno znova da misliti, kako zelo pomembna je človeška bližina za naš osebnostni, čustveni in duševni razvoj.
A zgodba o teh dečkih iz sirotišnice ni edini podoben primer, kako je ljubeča pozornost pomagala, da se je razvoj v otroštvu spremenil v pozitivno smer. Naslednji primer je sicer s podganami, a kot vemo, so tudi živali čuteča bitja in če mladičkom odvzamemo ljubeč materni dotik, nežno skrb in objem, le-ti zaostanejo v razvoju ali pa celo umrejo.
Ko je ameriški farmakolog Saul Schanberg z Univerze Duke v Durhamu deset dni stare podgane za kratek čas ločil od njihovih mater, so le-te začele izločati manj rastnega hormona. Vendar to še ni bilo vse, saj se je zmanjšalo tudi sproščanje pomembnega encima, ki usmerja rast.
Schanberg je želel mladičem pomagati z injekcijo rastnega hormona, a učinka ni bilo. Mladiči so začeli ponovno rasti šele, ko so jih začeli redno božati z vlažnim čopičem, ki je služil kot nadomestek za jezik njihove matere. Na ta način se je moteno hormonsko ravnovesje znova uredilo in to je očitno tudi razlog, zakaj vsi sesalci svoje mladiče ližejo, čistijo in božajo.
Zgodbi o dečkih iz sirotišnice in podganjih mladičih sta si podobni. Tako kot so mladiči podgan v svojem razvoju zaostali, ker niso dobil dovolj dotikov od matere, tudi človeški otroci brez pozornosti in nežnosti staršev začnejo zaostajati v razvoju in imajo duševne težave.
Ljudje nismo samo energijska, smo tudi biokemična bitja in hormon oksitocin, ki se ob objemu in nežnem dotiku izloča v hipofizi, sproži v telesu kup fizioloških sprememb. Med drugim se ob večji ravni oksitocina izboljša prekrvavitev telesa, krvni tlak se zniža, hkrati pa se zmanjša tudi izločanje stresnih hormonov in spodbudi se delovanje imunskega sistema.
Da smo deleži teh koristi hormona oksitocina je potrebno, da objem traja vsaj 20 sekund ali dlje. Sicer imajo tudi krajši objemi pozitiven učinek na telo, toda če resnično želimo opaziti fiziološko spremembo v telesu in občutiti več radosti in sreče je potrebno, da je objem dolg vsaj 20 sekund.
Kaj pa če nimamo ob sebi nikogar, ki bi nas objel ali da bi ga mi objeli? Tudi v tem primeru obstaja rešitev. Moč miselnih objemov je enaka kot resničnih. Ko si predstavljamo, da nekaj počnemo, se aktivirajo isti možganski centri kot takrat, ko to dejansko počnemo, o čemer govori tudi dr. Joe Dispenza v svojih knjigah. Pošiljanje miselnih objemov koristi tudi tistim, ki objeme prejmejo saj vodijo naravnost skozi naše pozitivno nabito srčno polje.
V nadaljevanju si lahko prebereš en malo šaljiv zapis na temo objemov in nasmehov, ki te bo zagotovo nasmejal. 🙂
OBJEM in NASMEH pomagata tvojemu imunskemu sistemu, ohranjata zdravje, zdravita depresijo, zmanjšujeta stres, pomagata pri nespečnosti. Še bolj pomembno pa je to, da te okrepita in pomladita, da nimata neprijetnih stranskih učinkov in da sta čudežno zdravilo.
Toda dobrih lastnosti še ni konec … OBJEM in NASMEH sta popolnoma naravna – naravno sladka in organska, brez pesticidov, brez konzervansov, brez GSO, brez glutena, brez laktoze, brez umetnih dodatkov in 100 % zdravju koristna.
Sta dejansko popolna – nimata gibljivih delov, ne potrebujeta baterij, ni ju potrebno pregledovati, porabita malo energije in je veliko oddajata, ne redita, sta odporna na inflacijo, ni jima potrebno plačevati mesečne najemnine, sta brez davka na dodano vrednost, ne onesnažujeta okolja, in seveda – lahko ju vrneš.
Zato se zabavaj, smej se in objemaj sebe in ljudi vsak dan. Za preživetje potrebuješ štiri objeme na dan, osem za to, da normalno živiš in dvanajst, če hočeš rasti.
P.S. Ob sedmih objemih na dan izločimo toliko hormonov, kot ena tableta antidepresivov. Toplo priporočam, da si ogledaš tudi navdihujoč govor Sanele Banović na TEDx-u, ki je res vreden ogleda in seveda ti svetujem čim več objemanja. Ne bom udaril mimo, če rečem, da sedem objemov na dan, odžene zdravnika na stran. 🙂
